Indija - Ladak

Ime države: Republika Indija, zvezna država Džamu & Kašmir
Državna ureditev: zvezna republika
Populacija (Ladaka): 260.000
Površina: 96.700 km²
Glavno mesto: Leh
Populacija: 15.000
Jezik: ladaški jezik (dialekt tibetanščine), urdu, hindi, angleščina
Denarna enota: indijska rupija (INR)
Električna napetost: 230 – 240 V

LOKACIJA
Ladak najdemo v SZ podaljšku indijske podceline, ki zajema zvezno državo Džamu&Kašmir in se steguje daleč proti severu, že onkraj Himalaje. Ladak leži v vzhodnem delu tega podaljška in meji na Tibet oz. Kitajsko, Pakistan (na vzhodu in severu), na zahodu je Kašmir in na jugu zvezna država Himačal Pradeš.
Geografsko bi ga lahko razdelili na štiri območja: dolino Inda, Karakorumsko pogorje, tibetansko planoto in Himalajo. Osrednji del Ladaka z glavnim mestom Leh je ob dolini Inda, ki prihaja v Ladak iz jugovzhoda (iz Tibeta) ter prečka Ladak v smeri proti SZ (proti pakistanski pokrajini Baltistan). Severno od Inda je Karakorumsko gorovje z najvišjim vrhom Ladaka, 7.672 metrov visokim Saser Kangrijem. Na SV in V se v Ladak razteza tibetanska planota. Zahodno od Inda je Zanskarsko gorovje, ki sodi v širše območje Himalaje. Zanskarske doline ga ločujejo od Glavne himalajske verige.
Značilnost Ladaka je velika nadmorska višina. Z izjemo doline Inda na skrajnem severu nadmorska višina nikjer ne pade pod 3.000 metrov.

ZGODOVINA
Čeprav danes Ladak daje vtis slepe ulice, saj je obdan z zaprtimi in dobro varovanimi mejami na severu in vzhodu, ni bilo vedno tako. Stoletja je tu potekala pomembna trgovska pot z indijske podceline proti Svileni poti onkraj Karakoruma. Leh je bil pomembna trgovska postojanka pred začetkom najtežjega dela poti preko ledenikov in prelazov Karakoruma.
Da sega današnja Indija tako daleč na sever, je zasluga kolonialne politike Britancev. Ker se je v spopadih z močnim sikhovskim imperijem, ki je v 19.stoletju zajemal tudi razširjeno območje Kašmirja (vključno z Ladakom, Baltistanom, Gilgitom, Hunzo…) džamujski maharadža, sicer vazal sikhovskih vladarjev, postavil na stran Angležev, so mu ti prepustili ozemlja daleč na severu, kjer niso imeli namena neposredno uveljavljati svoje oblasti. Po razglasitvi indijske neodvisnosti je hindujski maharadža v strahu pred naskokom paštunskih bojevnikov iz sosednjega Pakistana v zameno za vojaško pomoč svoje kraljestvo priključil novonastali Indiji.

RELIGIJA
Ladak je bil večino svoje znane zgodovine majhno himalajsko kraljestvo z večinskim prebivalstvom tibetanskega izvora. Iz Tibeta prihaja tudi prevladujoča religija – tibetanski budizem. Zaradi posebne naklonjenosti ladaške kraljeve dinastije ločini Drukpa Kargju (ki ima sicer sedež v Butanu), je ta postala in ostaja glavna ločina tibetanskega budizma v Ladaku. V Ladaku so prisotne tudi druge ločine tibetanskega budizma (njigmapa, sakja,
Populacija t.im. Argonov, avtohtonih prebivalcev – muslimanov izvira iz ženitev tujih trgovcev z domačinkami. Muslimanov v Ladaku je okoli 15%, tako šiitske kot sunitske ločine islama.
Konec 19. in v začetku 20.stoletja so bili v Ladaku dejavni tudi krščanski misijonarji, zlasti pripadniki moravske cerkve (protestantska ločina, začetnik je bil Jan Hus), zato med Ladačani naletimo tudi na nekaj kristjanov.
Posebnost so prebivalci doline Inda tik ob meji s Pakistanom. Sodijo med Darde, indoevropske naseljence SZ Himalaje in Karakoruma, ki so tu živeli še pred prihodom Tibetancev. Dardi so večinoma muslimani, z izjemo ladaških Dardov, ki so ohranili svojevrstno arhaično obliko budizma z močnimi primesmi predbudističnega animizma.

PODNEBJE
Geografske značilnosti (velika oddaljenost od morja, gorata pokrajina, nadmorska višina) določajo značilnosti ladaškega podnebja. Izjemno skromna količina padavin je kriva, da Ladak zgleda kot visokogorska puščava. Poljedelstvo brez namakanja ni mogoče. Visoke gore zaustavijo monsunske oblake, ki prodirajo z indijske celine proti severu. Poletje je zato najprimernejši čas za obisk, saj so sicer temperature zaradi celinskega podnebja in velike nadmorske višine zelo nizke.
Zaradi nizke vlažnosti ozračja ima sonce še večjo moč kot sicer in se moramo pred njim dobro zaščititi.

POLITIČNE RAZMERE
Osrednji del Kašmirja (Kašmirska dolina) je jabolko spora med Indijo in Pakistanom, ki občasno preraste v konflikt med državama. Čeprav Ladak upravno sodi v isto zvezno državo, pa je zaradi geografske izolacije (do Srinagarja, glavnega mesta Kašmirja je dva dni vožnje) in večinskega budističnega prebivalstva, ki je lojalno Indiji, ni vpet v spore in spopade okoli Kašmirja, niti ni bil nikoli doslej cilj terorističnih napadov. Tudi opozorila MZZ glede potovanja v Kašmir izvzemajo Ladak kot mirno destinacijo.