Novopečena avanturistka Vesna

Kar nekaj potovanj je že za mano, a še vedno, preden sem se odločila za določeno destinacijo, sem najprej preverila kaj nudi TrekTrek. Pritegnili so me namreč s s spletno stranjo, ki je zelo pregledna, ponuja prekrasne fotografije in utrinke s potovanj, predvsem pa pritegnejo z razgibanimi programi. Pa še takoj opaziš, s katerimi vodniki boš imel opravka:).

Kako me je vedno mikalo, da bi potovala z njimi, a ni bilo pravega programa zame, saj moja kondicija ni zavidanja vredna, pa tudi vrhov gora ne osvajam zaradi vrtoglavice. Kolesarim pa tudi ne. Vedno kakšen razlog, da to ni zame.

Za moje zadnje potovanje je bil v igri Vietnam in ponovno se znajdem v isti situaciji. Pregledam program, ki ga nudi TrekTrek. Joj, kako bi šla, a si ne upam. Nato, pa me obiščeta moja popotniška prijatelja, Zvone in Nena, in rodi se ideja, da bi tokrat potovali  malce drugače. In odločitev je padla, v Vietnam potujemo s TrekTrekom.

Joj, kako me je zvilo v želodcu. Kako bo šlo na trekingu? Pa viseči mostovi? Pa kolesarjenje? Pa strme riževe terase? Pa moj strah pred višino? A po drugi strani sem se tega izziva zelo veselila. In tako z velikim pričakovanjem in cmokom v grlu še sama pokličem na TrekTrek, da preverim, kako izgleda tale treking po Vietnamu.

Javil se mi je Luka in mi je prijazno razložil vse o programu in me potolažil, da to sploh ni naporno, hodiš 4-5 ur dnevno, nič nevarnega, kolesariš dva dni cca. 30km in predvsem nobenih prepadnih poti. Sploh pa bi morali potovanje poimenovati "sprehod po Vietnamu". Posloviva se, meni pa je kar malo lažje. Doda še, da če rabim dodatne informacije, naj se kar obrnem na Romana, saj on odhaja na dopust, na kolesarjenje po Bolgariji. Ojej, spet cmok v grlu, saj se zavedam, da so merila za sprehod teh naspidiranih mladih fantov povsem drugačna kot moja. Saj samo športajo, še na dopustu. Ampak ne, odločitev je padla - gremo!!

No, in sedaj, ko je potovanje že skoraj za nami in že nizam trenutke v Vietnamu v trajne spomine, mi ni bilo niti enkrat žal za mojo odločitev. Čeprav me je pred vsakim trekingom zvijalo v želodcu od strahu ali bom zmogla ali ne in sem morila Romana, kako izgleda pot, ali je strmo in prepadno ali blatno in podobno. A sem zmogla! Z Romanovo podporo, realnim opisom poti, pomočjo prijateljev ali pomočjo Črnih Hmongic, katere nam je kot presenečenje prisrbel Roman, ki so nam pomagale preko strmih, včasih blatnih poti med prečudovitimi riževimi terasami.

Predvsem mi je pomagala Romanova spodbudna beseda in volja, da se preizkusim v mojih sposobnostih. In tako sem zmogla treking in tudi kolesarjenje po vietnamskem mestnem vrvežu ter po podeželju. Ker sem kolesarila nazadnje pred tridesetimi leti, sem bila na svoje dosežke zelo ponosna.

Roman, hvala za vse, saj Vietnam ne bi bil to, kar je bil, brez tebe ter sotrpinov na poti. Domov se vračam polna nepozabnih doživetij v prečudoviti deželi, kjer nas tudi dež ni zmotil. Z eno besedo: neponovljivo!

Upam, da se vidimo na naslednjem potovanju, mogoče Kambodži! Bom pa še pošteno premislila, če program po Kambodži ponuja dovolj za novopečeno avanturistko:)!!

Vesna, novopečena avanturistka