Vrnitev v Karnak - TrekTrek v Ladaku 2009

Po enoletni pavzi, ko smo leta 2008 uspešno naskakovali šestisočak Stok Kangri, smo se letos vrnili k TrekTrekovi klasiki, ladaškemu treku skozi nomadske kraje v dolini Karnaka.



Ladak nas je pričakal kot se spodobi, s soncem in modrim nebom. Debate v prvih dneh so se tako sukale okoli faktorjev. Posebej provokativen je bil Alenkin, ki se je dičil s številko 85 in je priletel direktno iz New Yorka. Že ob pogledu na tako visoko številko se ti zazdi, da sonce manj žge.

Naša ekipa ni bila močna le kar se kondicije tiče. Odlikovalo jo je izjemno naravoslovno znanje, oblikoval se je zelo aktiven bralni krožek, medicinska sekcija pod vodstvom strica Milana ni skoparila z nasveti in uspešnimi posegi, ki so temeljili na učinku placeba, pri pogovorih o filmu je bila glavna referenca Alenka.
 

Največkrat omenjeno ime ni bil dalajlama ali Borut Pahor ampak Salman Rushdie, bolj kot tibetanski budizem smo premlevali teorijo strun. In če se je od kje pojavilo kako pivo (Kingfisher, v skrajni sili tudi Godfather) tudi nismo bili v zadregi, kaj početi z njim.

Posebej je treba omeniti prijazno ladaško favno, ki kot da je že pogrešala našo redno prisotnost. Svizci so se od sreče, da smo spet med njimi, radostno objemali.

Modre ovce so se veselo prekopicevale tik pred našimi nosovi. Par črnovratih žerjavov nam je pripeljal pokazat svoj puhasti naraščaj. Divji osli – kjangi so najprej poslali izvidnika, ki si nas je od blizu ogledal, da ni bilo več jasno ali smo mi prišli opazovat lokalno živalstvo ali obratno. Potem je cela čreda izvedla nekaj kolektivnih figur ter končala nastop v pravilni formaciji z zvedavim strmenjem. Samo ujede so ohranile dostojanstvo in so spokojno krožile nad našimi glavami. Sicer pa je bila za ornitološke zadeve zadolžena Alenka, ki si je tudi priskrbela ustrezno literaturo. Na njeno poročilo še čakamo.

Vmes smo tudi malo hodili, kampirali in baje zelo veliko in dobro jedli. Nomadi so nam prodali kozlička, ki je od trenutka naročila do lonca silno pridobil na teži. Baje se je podobno godilo tudi nekaterim udeležencem treka, ki so napačno predvidevali, da je treking dobra prilika za shujševalno kuro.







Založili smo se z začimbami, da doma ne bomo prikrajšani za slastno indijsko hrano. Tsampo pa smo zaradi bridkih trenutkov slovesa od naše zveste trekinške spremljevalne ekipe pozabili vzeti s seboj.

Družinski portret: Hela, Tine in Alenka.

Pogumno preko hladne himalajske reke.

Fotografije je prispeval: Tine Čopič

Več na TrekTrekovi fotogaleriji:

http://www.trektrek.si/index.php?id=14&pgid=7&p=2

Potovalna ekipa TrekTrek