Na prvi treking sem se podala tisto leto, ko sem se upokojila.

Ko slišimo o »backpackerjih« in »trekaših«, si predstavljamo mladino, ki se podaja v raziskovanje sveta. No, res smo vsi trekerji mladi – po srcu, po letih pa … no, ja!?

Na prvi treking sem se podala tisto leto, ko sem se upokojila. Odločila sem se za Nepal - pot okrog Anapurn. Pa so me moji preveč skrbni planinski prijatelji takoj prizemljili: » Kaj si čisto nora?! Pri tvojih letih v Himalajo?! Vsem boš pokvarila potovanje. Svoja leta je potrebno poznati, si jih priznati in jih upoštevati!!! Skoraj sem se odjavila. Ampak želja je bila prevelika.

patagonija40_519

Poklicala sem Uroša in mu priznala svojo dilemo; naštela sem mu vse svoje planinske podvige, ki sem jih naredila tisto leto za pridobivanje kondicije. »Uroš, povej mi pošteno, ali res misliš, da bom zmogla – pri svojih letih.« Kdor pozna Uroša, si lahko zamisli njegov odgovor. In tako sem šla v Himalajo. Od tedaj dalje se ne grem več turističnih potovanj, hodim le še na trekinge.

patagonija35_519

Lani sem bila v Sahari. V programu je pisalo, da gremo v srce Sahare – domov pa sem se vrnila s Saharo v svojem srcu.

Letos bom imela 60 let. Za darilo sem si privoščila treking v Patagoniji. Vam povem – lepšega darila v svojem življenju še nisem dobila.

Po mnenju, ki velja v mojem okolju, naj bi kot "penzjonistka" sedela doma in pletla nogavice, jaz pa sedaj živim najlepše obdobje svojega življenja. Iskrena hvala Urošu, Luki...Trek Treku...

patagonija36_519