Črna gora je raj za kolesarjenje!
Črna gora je:
divja, naravna, nedotaknjena, polna vzponov in klancev, sir in pršut,
kajmak in pečenje, Tara in Durmitor, Adriatik in Skadarsko jezero ...
Črna gora so:
odprti in gostoljubni domačini, postavne Črnogorke in visoki Črnogorci.
Črna gora je: raj za kolesarjenje!
Ekipa na Sedlu (1907m) v Durmitorju. In nekaj snega za vzorec.
Vzpon nad kotorski zaliv. Unesco ga je zaščitil in uvrstil med enega
izmed desetih najlepših zalivov na svetu.
 En
malček je na zečaetku treba voziti tudi po dobrem makadamu. Ampak
razgled nad Peljašcem
odtehta tistih nekaj kamnov.
 Luka
s svojo legendarno kapo.
 Črna
gora so klanci. Gori, doli, naokoli.
 U, a
tole je pa Skadarsko jezero in čez Albanija? Noro. Samo še spust do
Virpazarja in gremo na postrvi!
 Skadarsko
jezero
 Pogled z mojega okna. Ko bi lahko na fotografijo ujeli tudi divje regljanje
žab, ki se
začne ob sončnem zahodu ... Z eno besedo. Glasno.
 Stranpoti
so vedno lepše. Prečkamo most in gremo navkreber. Dobimo se v
senčki pri Dragiši.
 Proti
Kolašinu.
 Sonce
je bilo tisti dan neusmiljeno žgalo. Počitek v gosti senci dreves.
 Takole
izgleda kanjon Tare. Kasneje se stene
vrtoglavo dvignejo tudi do 400m visoko.
 Lušno
nam je, Durmitor.
 Durmitor
te res preseneti in navduši na vsakem koraku!
 Od
Sedla pa samo še uživaški spust proti Pivi (no, kakšen klanček se še
najde vmes, pa mogoče je treba čredi ovac dati prednost na cesti).
 Ena
sama uživancija, Durmitor.
 Pa
sem zgrizel ta klanec! Durmitor je zakon!
 Kanjon
Pive.
Brez dela ni jela. V našem primeru: Brez pašte ni kolesarjenja!
Testenine plodovi morja ... Za prste obliznit.
Še naše kolesarke v prvem planu.
Za fotografije se zahvaljujemo Bojanu Jurko.
Ob ogledu fotografij priporočamo še poslušanje črnogorskega melosa!
http://www.youtube.com/watch?v=0w0vSn71SjU
V Črno goro gremo ponovno konec poletja: 28.8. - 3.9. 2010
http://www.trektrek.si/kolesarjenje-crna-gora.html
[ nazaj na vtise ]
|
