TrekTrek skupina v Izgubljenem svetu in v stiku z materjo Roraimo
Plesanje salse na vrhu Roraime, zares zanimiva zabava na koncu v kampu zadnji večer... super večerja in ples, v katerega smo premamili še druge popotnike, ki so nadaljevali pot proti Roraimi. Domači indijanci so nam namreč pripravili super glasbo in plesali smo dolgo v noč ter se zabavali... Takšno vzdušje se je nadaljevalo tako ob bazenu v Ciudad Bolivarju, kjer naj bi po planu počivali, a je bila energija v skupini res neverjetna, ženske pa super, super druščina in seveda zopet dalje na Karibih, kjer smo se zlili z domačini in imeli pravo karibsko uživancijo...
In začelo se je tako: najprej smo skrbno izbrali opremo, jo
naložili v nahrbtnike, se dogovorili za vreme in jo mahnili v hribe. Že v
startu so nas prijetno razvedrili široki nasmehi simpatičnih indijanskih
vodnikov. Polni energije in pričakovanj smo zakorakali Roraimi naproti. Prvi
dan smo se ogreli z 12 km prijetne hoje po nezahtevni poti. V taboru nas je
pričakala obilna večerja in množica puri purijev.
Po okrepčujočem spancu smo
zgodaj zjutraj nadaljevali pot proti baznemu taboru. Pot se je počasi vzpenjala
in naši vodniki so nam vedno v pravem trenutku ponudili okrepčilne prigrizke.
Ob vznožju Roraime smo si privoščili kopel (v hladnem potoku sredi divje
vegetacije) in pranje las, iz spoštovanja do mati Roraime smo uporabljale
biorazgradljivo milo. Zvečer smo se s kurami odpravili spat, ker nas je tretji
dan čakal strm vzpon na vrh.
Najprej smo premagali blatne stopnice,
sledila je strma skalnata pot, skakljanje po spolzkih skalah pod slapom in
zadnji vzpon po zaobljenih skalah do vrha. Na vrhu so nam naši zlati vodniki že
uredili tabor v skalnih votlinah. Ko smo se približevali taboru je že prijetno
dišalo po kavi in okusnem kosilu. Popoldne smo zaradi dežja preživeli ob
klepetu, večer pa ob plesanju salse. Četrti dan smo izkoristili za raziskovanje
mizaste gore. Obiskali smo dolino kristalov, odšli na razgledni rob, se kopali
v naravnih bazenčkih in se povzpeli na najvišji vrh Roraime.
Po poti smo občudovali
raznolik rastlinski svet in endemske vrste živali. Peti dan smo sestopili do
prvega tabora Rio Tek, kjer smo se okopali in uredili za večerno zabavo. Ne
boste verjeli, žurali smo do pozne enajste ure, prijazni vodniki pa so nas naučili
tudi korake salse. Zadnji dan smo se zbudili utrujeni od spusta in plesnega večera,
ampak smo vseeno z nasmehom in pesmijo prikorakali do izhodišča. Odpeljali smo
se še v San Francisko (indijanska vasica Pemonov), kjer smo se okrepčali z domačim
indijanskim kosilom in si nakupili ročno izdelane spominke. Sledilo je še slovo
od naših prijateljev in nočna vožnja do Ciudad Bolivarja...
V Ciudad Bolivarju smo si oprali vse perilo, se zabavali tako v posadi
kot v ogledu starega mestnega jedra, muzeju Sota ter imeli moč obiskati muzej in mesto venezuelskih otrok iz nižjega socialnega reda, katerega izlet
omogoča venezuelska vlada. Bile smo izbrane, da podamo intervju za
lokalni časopis o našem potovanju in doživetju Venezuele. Danica je postala
glavna zvezda. Seveda je bila ženska skupina močna tudi v tem, da nas je malo
zaneslo tudi v shoping... In tako smo si nabrali novih moči za doživetje
Karibov.
Naslednji dan smo prispeli v afriško vasico in se par dni naužili
prave domače zabave... Okusili guarapito in ples na "tambores" - bobenčkih, seveda tudi salse
na manjkalo in naj poudarimo, da so bile naše punce pravi talenti. Anja pa je
ob teh ritmih prava zmagovalka. V lokalnem barčku smo veljale za najbolj
radostne in plesne obiskovalke, hkrati pa se je DJ trudil ugoditi super salsa
muziki, bar pa bil izreden ob delanju prave caipirinhe. Ker pa smo bili prava
raziskovalna skupina in dinamike ni manjkalo, smo se odpravili tudi na izlet v čokoladno
vasico in obenem skozi hojo po oblačnem pragozdu videli nasad kakava ter
ostalih domačih sadnih rastlin, bujne vegetacije...
Najedli smo se čokoladnih
dobrot in pojedino zaključili s pravim karibskim kosilom mame Priske ter poležavanjem
na obali Chuaa v senci kokosovih palm. Nato je sledila še zadnja zabava na
pravi karibsko domačinski način, ob zvokih in ritmih salse smo zaključili
zadnjo noč. Slovo je bilo težko, a spomini lepi...
Vtise so zapisale Helena, Karmen, Tamara, Anja in Adrijana, fotografije je prispevala Adrijana.
[ nazaj na vtise ]
|