Podopustniški občutki. Kako si se imela? Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Ojla!

Res, da še nisem nič napisala o mojem doživljanju Venezuele, saj ni besed s katerimi bi lahko opisala tiste občutke; zato bom raje pisala o sedanjih...

Razgiban dopust je žal za mano. Je res da je vsega lepega enkrat konec, a ne za vedno...fizično ja, nikakor pa ne srčno.

In s tem občutkom se privajam na stari utrip življenja. A mi ne uspeva...zakaj le?

Zato, ker jaz sem še vedno tam - v Venezueli... zvečer - ko sanjam, čez dan, ko pripovedujem o mojih popotniških dogodivščinah, ko karkoli počenjam...ja, kar drži me še tisti "easy" latino način življenja, ki mi ne pusti normalnega vklopa v tukajšnji vsakdan.



Pa nič ne de, če sem tako "zasanjana" (ali kako bi to sploh imenovala), saj je jutri še en dan, mar ne? Torej, kot radi rečejo Venezuelci – manjana (mogoče pa jutri)! 

P.S.prilagam par slikic

Vau. Vrh Roraime.



Mogočnost narave.

Naša skupina v restavraciji: Mini tasca...samo na karibih, ha.

Potem pa še skok v Brazilijo.

Lep, zaenkrat še ležeren pozdrav iz štajerskega konca.

Foto: Lucija Preml

Lucija


Hola,

ti povem odkrito moje občutke. Najbolj se sama sebe slišim in realno sliko dobim, ko mi sedaj doma prijatelji in sorodniki postavijo klasična a zahtevna vprašanja: Kako si se imela? Kaki so bili ostali v skupini? Kaj ti je bilo najbolj všeč?



Odgovor je vedno isti: ni besed s katerimi bi lahko opisala občutke, ki sem jih doživljala sproti....je samo en velik nasmeh na obrazu in topel občutek v srcu. Srečo sem imela ker so v skupini bili sami taki '''pacienti''' od katerih sem lahko potegnila samo pozitivne stvari. Skupaj smo šli---in to mislim dobesedno skupaj ---čez vsa ta doživetja, čez vse sončne in oblačne dni, čez vsako jamico na cestišču, čez vse stiske rok novih in po srcu bogatih ljudi, čez vsak ton in vonj Venezuele...čez in čez... in vse to s teboj Adrijana. Res imaš posebno energijo, s katero si nas že prvi dan začarala...saj smo se smejali in zabavali SKROZ.

Nepozabno doživetje... krut je pristanek na realna domača tla ... vendar nasmeh na obrazu pa kar ostaja:))). Še enkrat hvala, da si nas spustila v svojo sliko življenja in polno uspešnih avantur še naprej:))

Darja 

Tudi iz dobrega grozdja je potrebno znati narediti vrhunsko vino. To tebi odlično uspeva z ljudmi. S svojim prisrčnim odnosom iz posameznikov narediš krasno skupino. Še naprej delaj s srcem.

Hvala za vse. Damjan



Sem mislil, naj ostane Darjin mail v skupnem imenu, pa imam kar slabo vest, da tudi jaz ne bi povedal, da je vse skupaj potekalo res kot si človek lahko samo zaželi, da se kar bojiš, da bo pa sigurno nekaj kar bo vsaj malo zameglilo pozitivno ozračje. Ampak ne; je kar trajalo in trajalo do konca brez vsakršnih zapletov - bi rekel, da si morda celo ti k temu pripomogla - šala, šala, normalno, ti si super energija, ki drži pozitivne ljudi pokonci in to si tudi storila, oz. to počneš. Kar tako naprej.

Čao, Seba